Moja poroka

S Tomijem sva se poročila še preden sva dobila svoje tri sončke in to je bil resnično eden najlepših dni v najinem življenju in eden tistih, ki ga ne bova nikoli pozabila. Vsako malenkost sva načrtovala skupaj in poroka je bila točno takšna, kot sva si jo želela. Imela sva majhno, intimno in romantično poroko, ki so jo krasile rdeče vrtnice in baloni ter čudovita glasba. Za vedno si bova zapomnila solze sreče, toplina, ki sva jo čutila, obdana z družino in prvega skupnega plesa. O tem dnevu s ponosom razlagava tudi otrokom. Skupaj gledamo fotografije, zgodbe iz poroke pa poslušajo bolj, kot kakšno pravljico. Že dolgo je od tega, ko smo skupaj obiskali kakšno poroko, zato se ne spomnijo (Zara in Jakob še nista bila), kako poteka. No, pred dnevi smo jo končno doživeli vsi skupaj in se imeli zelo luštno.

To je bila prva poroka v družini, po najini, in Zara in Aljaža sta se je reeeeees veselila. Vse od trenutka, ko smo dobili vabilo, pa do dne poroke, sta govorila in spraševala o tem, kako bo in kaj bomo tam počeli. Pomagala sta izbirati svečana oblačila in hkrati ugibala o tem, kakšno obleko bo imela nevesta. Zara obožuje obleke, zato je vesela vsake priložnosti, ko jo lahko obleče. Če lahko ima zraven še kakšno bolj elegantno obutev, lepe sandale ali balerinke, še toliko bolje. Rada ima športna oblačila in se v njih dobro počuti, a je vedno vesela posebne priložnosti. Podobno kot jaz. Po več kot enem letu, sem spet izkoristila priložnost za visoke pete. Prav luštno se je takole urediti, ampak priznam, da imam raje bolj udobna oblačila. Vedno sem nekoliko »fauš« moškim, ki ne rabijo nositi visokih pet in oprijetih krojev oblek, zato bi izgledali dobro. Aljažu in Jakobu sem oblekla ujemajoče kratke hlače v beli barvi in laneni srajčki podobnega kroja in barve. Udobno in luštno. Vsem je bilo zanimivo opazovati urejene svate, da o nevesti in ženinu sploh ne govorimo. Čisto vsaka nevesta je lepa na svoj način in vsak par izžareva svojo posebno energijo. To je vedno lepo videti. Jakob sicer ni bil navdušen nad tem, da bi med obredom moral sedeti in biti tiho, sta pa zato Zara in Aljaž presenetila in brez problema zdržala skoraj dve uri, vse z zanimanjem spremljala, tu in tam kaj potihoma vprašala in ni ju motilo niti spreminjanje lokacij in čakanje na fotografiranje. Glasba in ples sta veselje še povečala in za nami je res lepo preživet vikend (pa še torto smo jedli, kar je itak vrhunec vsega, haha).

Po nekoliko neobičajnem, zabavnem in napornem (na dober način, seveda) vikendu, pa se končno odpravljajmo na tisti dopust na morju, o katerem sem govorila. Prtljaga se že pakira, po seznamu, ki sem ga zapisala v enem od prejšnjih zapisov, in vsi že komaj čakamo, da bomo imeli nekaj trenutkov samo zase.