Popoldanske aktivnosti

Se samo meni zdi, da bi lahko človek diplomiral zraven popoldanskih aktivnosti? Izbira je velika, čas je omejen, pa tudi ogromno nekih smernic je, ki bi jih naj upoštevali. Dobro je, da otroka na aktivnosti ne vpišemo prehitro, da pri aktivnosti, ki si jo izbere vztraja celo leto, da nima preveč aktivnosti, ker mu mora ostati še nekaj prostega časa za prosto igro in igro v naravi in da v tem, kar počne uživa. Ne smem pozabiti še na to, da moram pomisliti še nase in na to, da ohranim mirne živce, ko bom svoje tri otroke vozila vsakega na svoj konec, ampak to je že druga zgodba.

Ogromno mi pomeni čas, ki ga preživim z družino, zato si ne znam predstavljati, da bi svoje otroke vsaki dan vozila na aktivnosti, ki bi nas prikrajšale za skupne trenutke. V življenju vedno načrtno stremim k ravnovesju. Naš čas razporejam tako, da smo veliko skupaj, a v teh trenutkih počnemo različne stvari. Včasih gremo skupaj po opravkih in pospravljamo, včasih se skupaj igramo, včasih smo na svežem zraku, spet drugič imajo otroci čas za prosto igro, medtem ko midva s Tomijem počneva kaj drugega ipd. Všeč mi je, da naši popoldnevi potekajo mirno, zato omejitve glede popoldanskih aktivnosti morajo biti. Vsak (razen Jakob, ki je še premajhen), si je lahko izbral eno aktivnost. Prvič lahko poskusi, drugič ali pa tretjič pa začne zares in si ne more premisliti, razen v izjemnih okoliščinah (Zara si je lani premislila in ker je bila stara šele 2 leti in pol, smo ji to dovolili, letos je star 3 leta in pol in smo se skupaj odločili, da bo pri svoji aktivnosti vztrajala). Zara si je izbrala ples in zaenkrat ji je zelo všeč. Meni je všeč predvsem to, ker je aktivnost samo enkrat na teden in je ne obremeni preveč, pa tudi vidim, da to res potrebuje in da jo napolni z energijo (v pozitivnem smislu, hihi). Posebnih zahtev za treniranje plesa pri tako majhnih ni, s seboj morajo imeti udobna in lahka oblačila, copatke in vodo. Zelo simpatično se mi zdi, ko si na svoje udobne pajkice obleče še krilo in začne plesati že doma. Aljaž si je izbral nogomet. Prvi trening bo imel ta teden, s seboj pa mora imeti trenirko, športne copate in vodo. Ima res močno želo po igranju nogometa. S Tomijem sva namerno iskala takšno nogometno šolo, ki ima sproščen način dela in kjer je v ospredju igra ter zabava, saj se nama zdi za resne treninge še premajhen. Res me zanima, kako se mu bo zdelo. V osnovi je individualist in vedno se mi je zdelo bolje, če se usmeri v kakšno atletiko, plezanje, gimnastiko ipd. Bomo videli, kako se bo počutil po prvih treningih. Njegovi treningi bodo dvakrat na teden, kar se mi zdi ravno prav za otroka njegove starosti (5 let in pol). Ko vidim, kako močno se veseli, se veselim še jaz.

Zelo lepo ju je gledati, kako se veselita teh trenutkov igre s svojimi vrstniki in popolnoma podpiram to, da imajo otroci kakšno popoldansko aktivnost, ne bi pa si želela, da bi aktivnosti zapolnile čisto vsako naše popoldne in nam vzela tiste preproste trenutke povezovanja in druženja. Že zdaj sem radovedna, kako si bomo dneve organizirali takrat, ko bo svojimi aktivnostmi pričel še Jakob in bo (čeprav upam, da ne) vsaki dan nekaj. Kakšne omejitve si postavite v vaši družini, da ste vsi zadovoljni in da starši ne postanete zgolj šoferji otrok na različne aktivnosti? Vesela bom kakšne izkušnje in nasveta za v bodoče.