Starši vemo, kako hitro pride do občutka preobremenjenosti in kako hitro lahko te svoje občutke prenašamo na otroke. Ni vedno enostavno ostati mirnih živcev. Vsakodnevne obveznosti, služba, gospodinjstvo, milijon opravkov, stres, hiter tempo življenja in pritiski okolice naredijo svoje. Prej, kot ugotovimo, katere stvari nas spravijo iz tira in kako ohranjati mirnost, potrpežljivost in ravnovesje, bolje bo za nas in naše otroke.
Se kdaj vprašate, kolikokrat po nepotrebnem povzdignemo glas nad otroki? Kolikokrat jih po nepotrebnem priganjamo, da naj pohitijo? Kolikokrat jim premalo prisluhnemo in jim damo občutek, da jih ne razumemo? Kolikokrat zraven njih počnemo čisto neke tretje stvari, namesto, da bi jim posvetili svojo polno pozornost? Mislim, da prevečkrat in da se tega velikokrat sploh ne zavedamo. Otroci gledajo na svet iz druge perspektive. Velikokrat nas ne razumejo, ne razumejo čustev in okoliščin iz katerih izhajamo in jih težko predelajo. Starši smo tisti, ki moramo zavestno delati na tem, da smo prisotni v trenutku, da se jim posvetimo, da se trudimo biti potrpežljivi in da ostanemo mirni tudi takrat, ko otroci pritisnejo na napačne gumbe. Pri vsem tem veliko pripomore, če smo sproščeni in zadovoljni s svojim življenjem, če gledamo na svet pozitivno in tudi v starševskih izzivih vidimo priložnost za rast ter odgovornost. Zagotovo lahko vsak pri sebi ugotovi, kaj je tisto, kar ga v nekem določenem trenutku pomiri in mu da moč, da na otroke ne kriči, jim ne grozi, jih ne ignorira ipd. Morda to, da si vsaki dan vzamemo nekaj časa zase, ki nas napolni z energijo, morda to, da v kritičnem trenutku uporabimo kakšno pomirjevalno tehniko, recimo počasno in umirjeno dihanje ali štetje do deset ter počasnejši odziv v situaciji. Čisto normalno je, da tega ne zmoremo vedno, saj smo vendar ljudje, a veliko pomeni, če se tega zavedamo in delamo na tem. K dobremu počutju v družini in k dobremu odnosu z otroki ogromno prispeva pogovor. To, da znamo prisluhniti in da si sploh vzamemo čas, da prisluhnemo in slišimo ter to, da znamo ubesediti naše občutke in čustva je ključno za naše otroke. Otrokom smo zgled. Učijo se iz naših dejanj, reakcij v različnih situacijah in iz interakcij v katera prihajamo preko različnih vlog, v različnih odnosih… Vedno je potrebno začeti pri sebi.
Če bomo srečni starši, bodo srečni tudi otroci. Absolutno bo še vedno prihajalo do izzivov, nesoglasij, uporništva ipd., a z veliko mero potrpežljivosti in ljubezni, jih bo lažje rešiti. Ko se bodo otroci počutili dobro, sprejeto, slišano in varno, bodo z vami bili samo še tiste bitke, ki so nujne za njihovo rast in razvoj in vse manj tistih, ki izhajajo iz potrebe po pozornosti in zaradi nemira.
Nina Držaj, Z ljubeznijo, mama.
Summer Garden PINOKIO