Čas na dopustu je minil neverjetno hitro. Pripravljali smo se več dni, prali in likali, nakupili vso potrebno hrano in vse spakirali v kovčke ter v avto. Vožnja je potekala mirno in brez težav in čeprav smo potrebovali kakšna dva dni, da smo se navadili na novo okolico, je bil dopust prijeten in nujno potreben za vse nas. Preživeli smo nekaj časa brez obveznosti, motečih faktorjev in tudi brez drugih oseb. Samo mi in veliko igre v naravi. En teden je bil ravno dovolj, da smo si napolnili baterije, zdaj pa stojim pred kupom umazanega perila in ne vem, česa se naj lotim prej. Dopusta je več kot očitno konec.
Najboljši način, da se čim lažje vključimo nazaj v realnost je, da imamo po prihodu iz dopusta še kakšen dodaten dan dopusta, ko lahko na hitro razpakiramo, operemo najnujnejše, nakupimo živila, ki jih potrebujemo (v primeru praznega hladilnika, hihi) in zadihamo. Na takšen dan si kljub opravkom vzamemo še nekaj časa zase. Letos smo se odpravili na dopoldanski sprehod in na kavo ter sladoled in se srečali z mojo sestro (z babicami in dedki žal ne, ker so tudi oni na morju, a jih pogrešamo). Otroci so se vrnili k igračam, ki so jih najbolj pogrešali, skupaj smo prebrali nekaj več zgodbic, kot na dopustu in se zvečer z največjim veseljem ulegli v domačo posteljo, z vsemi znanimi odejami, blazinami, plišastimi igračami in ninicami. Tudi na morju, v počitniški hiški, je bilo lepo spati, a dom ima svoj čar in ga doživljamo popolnoma drugače. Kljub temu, da zdaj nekoliko težje diham, ker imam še vedno tri kupe perila za pranje in se mokre brisače in kopalke šele sušijo ter me čaka gora neodgovorjene elektronske pošte, sem polna vtisov, energije in novih idej. Hitim s pregledovanjem fotografij, zapisovanjem dogodivščin, anekdot in »cvetk« svojih otrok in se hkrati čudim, koliko napredka so otroci sposobni narediti že samo v enem tednu. Za vse te trenutke, za vse lepe spomine in za nasmejane, srečne in umazane otročke je vredno pakirati cel dan, se utapljati v umazanem perilu in spiti še kakšno dodatno kavo (zato, ker iz dopusta z otroki prideš vseeno nekoliko utrujen, ampak psssst) ter obveznosti odložiti za še kakšen dodaten dan. Vse bo počakalo, tudi umazana posoda v koritu, njihove glavice in srčki pa so tukaj in zdaj in čakajo na nas, na našo družbo, na naš objem in na naše lepe besede.
Še ena stvar, ki mi olajša prehod v realnost in vsakdan je ta, da otroci prvi dan po dopustu zvečer praviloma hitreje zaspijo, ker so še vedno utrujeni od morskega zraka in vseh družinskih aktivnosti. Uh, kako si oddahnem, ko imam končno nekaj časa samo zase in za to, da si v miru pripravim kakšne zadeve, ki bodo zgodaj zjutraj, na delovno jutro, zelo pomembne. Priznam, da se tudi jaz v posteljo odpravim nekoliko prej in da potihoma že načrtujem naslednji dopust in nove dogodivščine.
Summer Garden PINOKIO