Veliko se govori o tem, kako ženska, ko postane mama, kar naenkrat pozabi nase in si premalokrat vzame čas zase. Po eni strani bi se s tem lahko strinjala, po drugi strani pa mislim, da je sodobna družba tako zelo usmerjena v hedonizem in uživanje na vsakem koraku, da to v bistvu sploh ni več res.
Ne poznam mame, ki si ne bi vzela nekaj minut za kavo, za nakupovanje, za kakšen svoj hobi, za občasen zmenek s partnerjem in prijateljicami ipd. Sama sem med tistimi, ki si znajo vzeti kakšno uro na dan samo zase, hkrati pa nerada dajem otroke v varstvo in zato vedno ostanem pri tisti eni uri, med delom, tik po službi, preden grem v vrtec, ali zvečer, ko otroci zaspijo. V bistvu sem s tem čisto zadovoljna in mi prinese ravno toliko pomiritve ter zadovoljitve, da lahko normalno funkcioniram in se počutim še kaj več, kot »samo mama«. No, tu in tam si s partnerjem privoščiva kakšen popoldan in večer samo za sebe, a ko je pri hiši dojenček, ne, zato sva nekaj časa nazaj preživela en prvi tak večer po dolgem času. Čisto spontano je prišlo do tega, da sta si Aljaž in Zara zaželela prespati pri babici in ker smo bili ravno tam na obisku ter je babi dovolila, sva izkoristila priložnost. Hitro sem skočila domov po rezervna oblačila, spodnje perilo, pižamice, ninice, najljubše igrače, zobne ščetke in zobne paste, copatke, odejice in druge potrebščine. Na počitnicah je ostal tudi Jakob. Zdaj je star 15 mesecev, ni več dojen in je zato tudi lažje, pa še lepše je začel spati in ga ni težko uspavati ter pomiriti. Z mamo sva bili najprej dogovorjeni, da ga po najinem zmenku pobereva, pri njej pa ostaneta samo Aljaž in Zara, ampak ker je lepo zaspal, mi je mama sporočila, da lahko prespijo kar vsi trije in da naj le izkoristiva čas zase. In sva ga.
Bilo je luštno, na čase nekoliko preveč tiho, pogovor pa je velikokrat nanesel na otroke. Čeprav sva komaj čakala na nekaj miru in tišine, sva jih na neki način pogrešala. Joj, sploh nisem navajena, da jih ni v sosednji sobi, da jih ne slišim, kako dihajo, medtem ko spijo in da me ponoči nihče ne potrebuje. Mislim, da sem se vsaj dvakrat zbudila in poslušala, če je vse v redu. Med spancem sem čisto pozabila na to, da so pri babici in ves čas mi je bilo čudno, da nobenega od njih ne tišči lulat, da nobeden od njih ni žejen in da se nobeden ni prišel pocrkljat. Zjutraj nisem bila čisto nič bolj naspana, kot ponavadi, ampak je bilo vseeno drugače in na neki način sproščujoče. Vsake toliko časa je pač potrebno tudi to. Kljub temu, da so otroci vedno na prvem mestu in da je skupen čas še kako pomemben (in že tako ali tako ga moramo loviti zraven vseh službenih in drugih obveznosti), je potrebno ravnovesje poiskati tudi na tem področju. Čisto nič me ne moti, če sem zdaj malo bolj njihova, ker vem, da bo zame in za naju s partnerjem še veliko časa, ko bodo otroci že večji. Je pa res, da zato še bolj cenim takšne trenutke. Vsak si mora kdaj nabrati moči in energije, da lahko uspešno funkcionira in da se ohranja partnerski odnos. Medtem ko čakava na leta, ko si bova lahko privoščila še kak oddih samo zase ali kaj podobnega, pa sva lahko samo hvaležna, ker najini otroci zvečer že zelo hitro zaspijo in imava lahko zmenek kar doma, hihi.
Moram pa omeniti še to, da sem tudi jaz prišla na vrsto za večerno pijačo s prijateljico, kar je bilo do zdaj misija nemogoče in že dolgo se nisem tako nasmejala. Ko si mama končno vzame čas zase in vidi, da je tudi brez nje doma vse pod kontrolo in urejeno, potem si kaj več zagotovo ne more želeti. No, morda še kakšen zajtrk in kavo v posteljo. Lahko sanjam, kajne?
Mamica Nina Držaj, Z ljubeznijo, mama.
Summer Garden PINOKIO- poletje