Eno najpogostejših vprašanj novopečenih mamic je, kako uspavati dojenčka. V bistvu mamicam ne dela težav uspavanje dojenčka, ampak način uspavanja, saj po večini še vedno velja prepričanje, da lahko že tako majhne dojenčke in otroke razvadimo. Če bi mamice poslušale svoj materinski čut in delovale po njem, se večina dilem, v povezavi z uspavanjem, ne bi pojavila. Sama nisem zagovornica tega, da mora dojenček/otrok zaspati sam, nisem zagovornica izjokavanja in podobnih metod, sem pa zagovornica tega, da moramo starši prepoznati otrokovo potrebo (ne željo!), način kako jo zadovoljiti in pa prepoznati tudi trenutek, ko je otroku potrebno postaviti mejo oziroma način s katerim bomo zagotovili to, da bo otrok to mejo lažje ponotranjil. Veliko pomeni, če imajo dojenčki že od rojstva približen dnevni in nočni ritem, ki se razlikujeta in ki v bistvu nastane na podlagi opazovanja otroka. Pomaga tudi, če že kmalu po rojstvu začnemo vpeljevati rutino in različne rituale, ki otroka navadijo na določene trenutke dneva (čas za hranjenje, čas za spanje, čas za sprehod itd.). Vse to, v kombinaciji z našo ljubeznijo, mirnostjo in razumevanjem, daje otroku občutek varnosti, ljubljenosti, sprejetosti in je odlična popotnica za življenje. S pomočjo tega, se bomo izognili določenimi bojem in vzgojnim dilemam, kar se bo morda pokazalo šele čez čas.
Ko sem postala mama, sem točno vedela, kaj je tisto, kar uspava in pomiri mojega dojenčka. Moje naročje, nežno zibanje, dojenje, sesanje dude, trepljanje po ritki, šuškanje ipd. Te metode uspavanja so nekako univerzalne, pri vsakem dojenčku deluje vsaj ena od njih, redkokateri dojenčki pa so takšni, da jih položimo v posteljico in zaspijo sami. Dojenčkov s temi metodami uspavanja ne bomo razvadili. Potrebujejo nas in našo bližino. To je pomembno za njihov psihofizični razvoj in tega jim nikakor ne smemo odreči. Navsezadnje smo jih devet mesecev nosile v trebuhu, kako naj zdaj pričakujemo, da bodo samostojni in ne bodo potrebovali našega dotika, objema, zvoka našega glasu in zvoka bitja našega srca. Ja, je naporno. Zelo naporno. Ni je mamice, ki si ne bi želela, da bi otrok zaspal sam, brez tega, da bi ga prej pol ure nosila sem in tja, ga božala, držala za roko ali mu v nedogled pela uspavanko. Vsaka izmed nas je kdaj tako utrujena, da to komaj zmore in vsaka izmed nas si kdaj želi olajšati situacijo in bi zato preizkusila marsikaj. So določene stvari, pripomočki in oprema, s katerimi si lahko malenkost pomagamo, a mamica je mamica in večino časa bo otrok vseeno želel našo bližino (če ne drugače vsaj takrat, ko se bo slabo počutil, ko mu bodo rastli zobki, ko bo zbolel ipd.).
Nekaj metod, ki uspavajo dojenčka in pripomočkov, ki nam lahko pri tem pomagajo:
- Dojenje/sesanje dudice. Sesanje dojenčke pomirja in uspava, dojenje pa je za dojenčke več kot le hrana, zato ne imejte slabe vesti, če vam dojenček na prsih zaspi. To je nekaj najlepšega, kar lahko doživite in upam si trditi, da je to tudi najbolj miren in prijeten način uspavanja, hihi. Hranjenje po steklenički in sesanje dude sta dva načina, ki lahko dojenčka uspavata podobno uspešno, kot dojenje.
- Crkljanje v naročju/nošenje/zibanje. Ko so moji otroci prišli do točke, da med dojenjem niso več zaspali, sem jih zibala v naročju in nosila sem ter tja, kar jih je skoraj takoj uspavalo. Čez dan sem včasih uporabila tudi gugalnik oz. ležalnik za dojenčke, ko pa to ni pomagalo, pa jih je podobno uspešno uspavala vožnja v otroškem vozičku in avtomobilu.
- Šuškanje/petje uspavank. Med crkljanjem in zibanjem, sem velikokrat mrmrala uspavanke ali šuškala (ššššššššššš), kar deluje zelo pomirjajoče. Nekateri gugalniki/ležalniki za dojenčke imajo že vgrajene različne zvoke, recimo uspavanke in zvoke belega šuma, kot so zvoki iz maternice, zvok sesalca ipd. Na trgu je tudi veliko igrač in ninic, ki imajo možnost vklopa teh zvokov in ki so lahko odličen pripomoček za uspavanje, prav tako pa dojenčke pomirijo tudi takrat, ko spijo v posteljici in se začnejo prebujati ali jokati.
Medtem ko bodo otroci rastli in se postopoma osamosvajali, bodo potrebovali tudi vedno manj pomoči pri uspavanju in vi, kot starš, boste to prepoznali in ga znali usmeriti v načine pomiritve, ki jih bodo zmogli sami. Začelo se bo tako, da boste prenehali z dojenjem in bo otrok imel še samo dudico (ali pa tudi tega ne), da jih ne boste več nosili sem in tja, ampak jih boste položili v posteljico, pocrkljali in malo pobožali, dokler se ne umirijo in zaspijo sami, ne boste več šuškali, ampak boste vklopili vrtiljak nad posteljo ali katero drugo podobno igračo in odšli iz sobe itd. Nekateri otroci bodo potrebovali več bližine, drugi manj, nikakor pa jih ne boste razvadili, če boste poslušali svoj materinski čut in njihove potrebe.
Mamica Nina, Z ljubeznijo, mama.
Če bi bil/a rada obveščen/a o vseh novostih, o novih zapisih in aktualnih popustih, te vabim, da se čimprej prijaviš na e-novičke in tako boš vedno med prvimi, ki bodo seznanjeni z vsemi novostmi. Prijaviš se TUKAJ.
Summer Garden PINOKIO